Naslednja vsebina je prevedena iz kitajskega vira s strojnim prevajanjem brez naknadnega urejanja.
Prevajanje japonščine v kitajščino je eden pogostih izzivov pri prevajanju, zlasti zaradi razlik v jezikovni strukturi, kulturnem ozadju in slovnici, zaradi česar je proces prevajanja zelo zapleten. Pri prevajanju v japonščino se kitajski prevajalci pogosto srečujejo s številnimi težavami, zlasti glede slovničnih razlik, izbire besedišča, častnih vzdevkov in ustnega izražanja. Ta članek bo te težave pri prevajanju podrobno raziskal in ponudil ustrezne rešitve.
1. Razlike v japonski slovnici
Slovnične razlike med japonščino in kitajščino so ena od pogostih težav pri prevajanju. Stavčna struktura v japonščini je običajno v vrstnem redu »osebek + predmet + povedek«, medtem ko je v kitajščini bolj fleksibilna, zlasti v govorjenem jeziku, kjer se položaj predikata lahko spreminja glede na kontekst. Poleg tega japonščina uporablja delce za označevanje slovničnih razmerij, medtem ko kitajščina uporablja besedni red in funkcijske besede (kot so »de«, »lai« itd.) za označevanje slovničnih razmerij. Rešitev: Pri prevajanju je prvi korak razčlenitev japonskih stavkov, razumevanje slovničnih funkcij vsakega dela in nato ustrezne prilagoditve v skladu s slovničnimi pravili kitajščine. Na primer, v japonščini se kot označevalci osebka običajno uporabljata »が« ali »は«, pri prevajanju pa je mogoče osebek sklepati iz konteksta in prilagoditi stavčno strukturo. Poleg tega je treba pogoste obrnjene stavke ali stavke z izpuščenimi osebki v japonščini dopolniti ali prepisati v skladu s kitajskimi navadami.
2. Težave pri izbiri besedišča
Nekateri japonski besedi nimajo neposrednih ustreznic v kitajščini, zaradi česar je izbira besedišča velika težava pri prevajanju. Na primer, japonska beseda »おরれ様« nima popolnoma enakovredne besede v kitajščini. Čeprav jo je mogoče prevesti kot »trdo delo« ali »trdo si delal«, kontekst in izraz obeh nista popolnoma skladna. Rešitev: Ko naletijo na besedišče, ki se ne ujema neposredno, morajo prevajalci ustrezno prilagoditi kontekst. Na primer, za izraze, kot je »izčrpan«, je mogoče izbrati različne metode prevajanja glede na formalnost konteksta. Poleg tega je mogoče za nekatere besede s kulturnimi značilnostmi izbrati pojasnjevalni prevod ali uporabiti dodatne stavke s pojasnili, da bralci ciljnega jezika razumejo ciljni jezik.
3. Prevod častnega in ponižnega jezika
Spoštovanje in skromnost sta pomembni jezikovni značilnosti japonščine, medtem ko v kitajščini ni podobnih izrazov. Zato je prevajanje častnih in ponižnih izrazov iz japonščine v kitajščino velika težava pri prevajanju. V japonščini se častni izrazi ne odražajo le v glagolskih spremembah, temveč tudi v specifičnem besedišču in stavčnih strukturah, kot sta »ございます« in »おっしいる«, ki zahtevata posebno pozornost. Rešitev: Pri prevajanju častnih izrazov v japonščino morajo prevajalci upoštevati izražalne navade in kulturno ozadje kitajščine. V formalnih priložnostih se lahko odločimo za uporabo častnih izrazov, kot so »vi«, »gui« itd.; v bolj pogovornih okoljih se častni izrazi lahko ustrezno izpustijo. Poleg tega se nekateri častni izrazi v japonščini lahko izrazijo s spremembami tona, kot je »おっし동る«, ki se lahko prevede kot »reči« in izrazi spoštovanje prek konteksta.
4. Pojav opustitve v japonščini
V japonščini so nekateri deli stavka pogosto izpuščeni, zlasti v govorjenem jeziku. Na primer, v japonščini se pogosto izpusti osebek »きまか?«, »きまか?« pa se lahko prevede kot »gremo?«, vendar je treba izpuščeni del v kitajščini pogosto pojasniti. Zaradi tega pojava izpuščanja morajo prevajalci sklepati na izpuščene dele na podlagi konteksta. Rešitev: Pri prevajanju je treba izpuščene dele dopolniti na podlagi konteksta in konteksta. Na primer, v japonščini se osebek »きまか?« v govorjenem jeziku izpusti, pri prevodu v kitajščino pa je treba glede na situacijo dodati osebke, kot sta »vi« ali »mi«, da se zagotovi celovitost stavka in jasnost izražanja.
5. Vpliv kulturnih razlik na prevajanje
Kulturno ozadje Japoncev in Kitajcev se razlikuje, zaradi česar so nekateri izrazi ali navade težko neposredno enakovredni pri prevodu. Še posebej, ko gre za običaje, tradicije in družbeni bonton, lahko prevod zahteva kulturne prilagoditve. Na primer, v japonščini »いただきます« in »ごちそうさました« nimata popolnoma enakovrednih izrazov v kitajščini, zato je treba pri prevajanju upoštevati kulturne razlike. Rešitev: V tej situaciji morajo imeti prevajalci določeno raven medkulturne ozaveščenosti. Za kulturno specifične izraze se lahko uporabi kulturno prilagojen prevod ali pa se zagotovi dodaten pojasnjevalni prevod, ki bralcem v ciljnem jeziku pomaga razumeti. Na primer, »いただ〚す« se lahko prevede kot »Začel sem jesti«, medtem ko se »っちそうした« lahko prevede kot »Hvala za vašo gostoljubnost« z ustreznimi opombami ali pojasnili.
6. Delci razpoloženja in prislovi v japonščini
V japonščini obstaja veliko besed, ki izražajo čustva, stališča ali ton govorca, in prislovov. Ti modalni delci in prislovi pogosto nimajo neposrednih ustreznic v kitajščini. Na primer, v japonščini delci, kot so »ね«, »よ« in »かな«, nimajo popolnoma enakih delcev v kitajščini. Rešitev: Pri prevajanju lahko uporabite ustrezne besede, ki izražajo ton v kitajščini, glede na potrebe konteksta. Na primer, »ね« lahko prevedemo kot »ba« ali »prav«, »よ« pa kot »oh« ali »ah«. Izbira ustreznih besed, ki izražajo ton, glede na kontekst, lahko ohrani ton izvirnega besedila, hkrati pa naredi prevod bolj naraven.
7. Ravnanje z dolgimi in sestavljenimi stavki
Pogoste dolge in sestavljene povedi v japonščini včasih prevajalcem predstavljajo izziv pri razčlenjevanju povedi. V japonščini sestavljene povedi povezujejo različne stavčne dele z delci in vezniki, medtem ko v kitajščini dolge povedi pogosto zahtevajo prilagoditev stavčnih struktur, da se jasno izrazijo. Rešitev: Kompleksne japonske dolge ali sestavljene povedi lahko prevajalci razčlenijo glede na njihov pomen in jih poenostavijo v več krajših povedi, da se prilagodijo kitajskim izraznim navadam. Poleg tega je treba pozornost nameniti odnosom med sestavnimi deli vsakega stavka, da se izognemo težavam z nejasno logiko ali netočnim izražanjem v prevodu.
8. Povzetek
Prevajanje japonščine v kitajščino je zahteven proces, ki vključuje različne težave, kot so slovnične razlike, izbira besedišča, častne vzgoje in ustno izražanje. S poglobljeno analizo teh prevajalskih težav je mogoče ugotoviti, da za vsako težavo obstajajo rešitve. Prevajalci morajo imeti trdno jezikovno osnovo, prilagodljivo uporabo jezikovnih veščin in medkulturno občutljivost, da bi bolje opravili prevajalsko delo iz japonščine v kitajščino. V procesu prevajanja v japonščino lahko reševanje teh težav ne le izboljša natančnost in tekočnost prevajanja, temveč tudi spodbudi medsebojno razumevanje in komunikacijo med jezikoma in kulturama.
Čas objave: 24. april 2025